Ko stopimo iz sveta socialnih omrežij v svet dejanskih digitalnih storitev, se zgodi nekaj presenetljivega. Mladi sploh niso digitalno spretni. Ne znajo napisati e-pošte, ne vedo, kako najti informacijo na Googlu. Mnogi nimajo niti telefonskih številk svojih prijateljev — ker se jim zdi normalno, da komunicirajo samo prek aplikacij.
In ko že imajo e-poštni predal, v njem čaka več sto (ali tisoč) neprebranih sporočil. To ni lenoba ali nezainteresiranost. To je preprosto njihov svet, drugačen od tistega, v katerem smo rasli mi.

Prihod jezikovnih modelov je generacijo rešil – zdaj pa moramo mi narediti naslednji korak

ChatGPT in drugi modeli so mladim dali orodje, ki ga razumejo. Z njim znajo komunicirati. Z njim znajo poiskati informacije, ki jih prej niso znali najti. Ampak je tu ena težava: če spletna mesta niso logična, dostopna, strukturirana in strojno berljiva, jim noben jezikovni model ne more pravilno pomagati.

Mladi danes informacije iščejo drugače:

  • ne berejo dolgih navodil,

  • ne klikajo po menijih,

  • ne “prečekirajo” 10 povezav,

  • želijo jasen odgovor takoj.

In če ga ne dobijo, preprosto odnehajo.

Zato so dobra, prilagojena spletna mesta za mlade pomembnejša kot kadarkoli

V praksi to pomeni:

  • preprost jezik,

  • jasne poti do informacij,

  • logična struktura,

  • mobilna optimizacija brez kompromisov,

  • takojšnja razumljivost,

  • ter tehnična zasnova, ki omogoča, da ChatGPT razume vsebino bolje kot uporabnik sam.

Ko to združimo, dobimo digitalne rešitve, ki jih mladi dejansko uporabljajo.

Ko digitalne storitve končno postanejo razumljive

Pri razvoju spletnega mesta Zdravstvenega doma za študente Univerze v Ljubljani smo morali najprej razumeti način uporabe spletnih mest ciljne skupine. Imeli smo tipičen izziv: mladi so sicer digitalni, a njihov način iskanja informacij je popolnoma drugačen. Zdravstveni sistem pa… ni. Zato smo zasnovali spletno mesto, ki mladim omogoča, da takoj najdejo:

  • kako se naročijo,

  • kaj rabijo,

  • kam morajo iti,

  • kaj morajo prinesti,

  • in kaj storiti, ko ne vedo, kaj storiti.

Rezultat?
Ko komunikacija sledi njihovim navadam, se poveča naročanje, zmanjša število klicev, izniči nepotrebno zmedo in predvsem – omogoči boljšo uporabniško izkušnjo generaciji, ki zdravstveni sistem sicer vidi kot nepregleden labirint.

 

Podoben izziv smo imeli pri razvoju spletnega mesta Srednje ekonomsko poslovne šole v Kopru. Ugotovili smo, da mladi pogosto ne znajo niti poiskati ključnih podatkov, če niso predstavljeni dobesedno “na dosegu palca”.

Mladi:

  • kliknejo tja, kjer je največji gumb,

  • berejo manj, kot kdorkoli misli,

  • iščejo odgovore preko telefonov ali preko ChatGPT,

  • in pričakujejo, da jih sistem “ne pusti na cedilu”.

Zato mora biti arhitektura spletnega mesta logična. Vsebine morajo biti strukturirane. In predvsem: stran mora biti narejena tako, da jo stroj razume z manj napora kot človek. Šele takrat je spletno mesto mladim res dostopno.

Mladi niso problem. Problem so rešitve, ki ne razumejo njihovih navad.

Ko to sprejmemo, postane jasno:

  • mladi ne bodo začeli množično pisati e-mailov,
  • ne bodo brskali po dolgih menijih,
  • ne bodo prebirali neštetih PDF dokumentov,
  • in ne bodo uporabljali rešitev, ki jim niso naravne.

Namesto tega jim je potrebno ponuditi digitalne storitve, ki jih razumejo in hkrati spletna mesta, ki jih razume tudi ChatGPT, ker je to orodje, prek katerega informacije danes iščejo.

Če se spletna mesta ne prilagodijo temu, bodo mladi – preprosto – ostali brez informacij, ki jih nujno potrebujejo.

Želite tudi vi poskrbeti, da bo vaše spletno mesto primerno tudi za mlajše generacije? Pišite nam in zahtevajte neobvezujoč sestanek – pomagali vam bomo.